Zaspan in turoben dan očitno vpliva tudi na dogajanje na Ljubljanski borzi. Prometa je bilo za malenkost več kot včeraj, skupno je znašal 624.860 evrov. Indeksa sta bila negativna, indeks celotnega trga LJSEX je potonil za 0,52% in končal pri 3.269,69 indeksnih točkah, blue-chip indeks SBI TOP pa se je z 0,63% upadom ustavil pri 815,95 točkah. Če je včeraj Zavarovalnica Triglav indeks SBITOP potegnila na zeleno stran, je imela danes ravno obraten efekt, tečaj le te se je namreč znižal za nekaj manj kot 2% (ZVTG: 17,96€; -1,86%). Na padec indeksa je podobno vplival tudi Mercator (MELR: 132,70€; -1,83%). Padca tečaja ne moremo zanemariti tudi pri Telekomu (TLSG: 90,57€; -0,97%). Od pomembnejših delnic sta bila pozitivna le Petrol (PETG: 243,32€; +0,22%) in Nova KBM (KBMR: 10,51€; +0,10%). Po prometu s skromnimi 173 tisočaki in enim svežnjem za 145 tisočakov je bila tudi danes najuspešnejša novomeška Krka, ki je pa izgubila na vrednosti 0,32% in padla na 65,76€. Drugo mesto po prometu si je s 116 tisočaki prislužila kranjska Sava (SAVA 168,34€; +0,16%). Naj vzpone in rasti na domači borzi si lahko ogledate v spodnjih 2 tabelah:

Evropski indeksi so po štirih (oz. v Veliki Britaniji po sedmih) dneh rasti spremenili predznak. Tečaji v povprečju padajo. Do 15.50 ure je DAX izgubil 0,69%. Najgloblje, za kar 3%, je odletel Infineon (4,35€; -3,05%). Več kot 2% sta izgubila tudi agroživilski velikan K + S (41,35€; -2,30%) in Commerzbank (6,35€; -2,04%). Pozitivno rast tečajev pa trenutno držijo Fresenius (+0,49%), Bayer (+0,42%), Merck (+0,21%) in Daimler (+0,01%). Angleški FTSE je izgubil nekaj manj kot nemški DAX (-0,57%), francoski CAC40 pa je njegovo izgubo podvojil (-1,18%). V Franciji se danes borijo proti novi pokojninski reformi. E-STOXX50 je posledično precej v minusu, trenutno 0,97% pod gladino.

Kot so napovedovali Futuresi so se ameriške borze odprle v negativno smer. 20 minut po odprtju indeksi beležijo sledeče padce: DOW JONES (-0,47%), NASDAQ (-0,23%), S&P (-0,61%). Več kot odstotek so v kotaciji Dow Jones izgubile finančne družbe; druga največja ameriška banka J.P.Morgan (38,65$; -1,33%), American Express (41,25$; -1,32%) in največja ameriška banka bank of America (13,35$; -1,11%). V kotaciji so se podražili le Wal Mart (+0,81%), McDonalds (+0,37%) in United Technologies (+0,18%).

Na Vzhodu so danes končali različno. Na Japonskem, kjer so danes tudi objavili podatek o obrestni meri (le ta se po pričakovanjih analitikov ni spremenila in še vedno znaša 0,10%), so se delnice cenile. Japonski NIKKEI je izgubil 0,81% in padel na 9.226 indeksnih točk. Na Kitajskem smo bili priča podražitvam, HANG SENG se je okrepil za 0,22% na 21.401,79 točk.

Na Balkanu je situacija podobna kot v Evropi in Sloveniji, indeksi so po večini padali z izjemo banjaluškega BIRS-a, ki je danes poskočil za kar 2,84% in skopskega MBI10 (+0,10%). Ostali so se oslabili: sarajevski SASX-10 (-0,48%), beograjski BELEX15 (-0,33%), zagrebški CROBEX (-0,38%).

GBD Gorenjska borznoposredniška družba d.d.

Zadnjič še nismo odgovorili na vprašanje, ali po pokojnino v Indijo ali na Kitajsko. Dotaknili smo se povezave med demografijo, rastjo BDP, rastjo dobičkov kotirajočih podjetij ter rastjo delniških tečajev. Medtem ko je povezava med prvimi tremi dejavniki relativno premočrtna (večje število aktivnega prebivalstva, ki ustvarja dodano vrednost -> večji BDP -> večji dobički obstoječih podjetij ob enakih tržnih deležih in učinkovitosti), pa "stoji" med dobički podjetij in delniškimi tečaji precej nestabilno vrednotenje.

Tudi na vrednotenje vplivajo demografska gibanja. Če je za oceno BDP pomembna predvsem ocena gibanja številčnosti aktivne populacije (kar je trenutno aktualno tudi v Sloveniji, kjer je iz demografske piramide jasno, da ob vsem drugem sledi tudi hiter upad BDP, če se baby boom generacija začne množično upokojevati že pri 60-ih, ne da bi bila nato zaposlena vsaj za krajši čaš v fleksibilnih oblikah dela), je za oceno povprečnega vrednotenja potrebna bolj natančna ocena življenjskega naložbenega cikla prebivalcev, oz. tistih segmentov populacije, ki proizvajajo več kot trenutno potrošijo, in tistih, ki trenutno potrošijo več kot proizvajajo.

Eden bolj znanih demografskih kazalnikov, ki bi naj vplivali na povprečno vrednotenje naložb, je t.i. kazalnik M/Y (middle-young ratio). Gre za razmerje med številčnostjo prebivalstva v srednjih letih (M - middle-aged) (40-59 let), ki so na vrhuncu kariere, preskrbljeni, s samostojnimi otroci in s svojimi presežki povprašujejo po finančnih naložbah, ter številčnostjo mladih (Y-young) (20-39 let), ki potrošijo (vključno z realnimi naložbami, recimo v nepremičnine, izobrazbo, izobrazbo otrok) več kot trenutno sami ustvarijo. Podobno kot sestavljamo plačilne bilance posamičnih držav, bi lahko sestavljali plačilne bilance posameznih generacij.

Celotno poročilo z grafi si lahko preberete tukaj.

GBD Gorenjska borznoposredniška družba d.d.

Za nami je še zadnji poletni mesec in zaključil se je še en mesec trgovanja na Študentski borzi. Zmagovalec trgovanja v mesecu avgustu je postal Kristijan Košak, ki je z dobičkom v višini 3.606,00 EUR zgolj za slabih 400,00 EUR premagal drugo uvrščenega, Aljaža Čepona in mu tako preprečil zanesljivo tretjo zaporedno zmago. Na tretje mesto se je uvrstil Rok Pilko (3.151,00 EUR), četrtega pa zaseda Peter Žavbi. Lestvico najboljših v mesecu avgustu na petem mestu zaključuje Miha Avguštin (2.730,00 EUR), na stotem pa Igor Samja. Tokrat je bilo za uvrstitev na mesečno lestvico najboljših potrebno zbrati največ 143,00 EUR izgube.

Z mesečnim zmagovalcem, Kristijanom, smo se pogovarjali o njegovi trgovalni strategiji. Povedal je, da so njegove odločitve za nakup predvsem posledica »vlaganja velikega napora v čim boljše poznavanje dogajanja na trgu«. Kristjan na Študentski borzi trguje že od oktobra 2008 in dosegel že kar nekaj lepih rezultatov. V tem času pravi, da se je na Študentski borzi naučil predvsem »sprejemanja odločitev po tehtnem premisleku«. Ravno »preudarnost« je po njegovem mnenju tista lastnost, ki loči dobre traderje od odličnih.

Kristijan bo za svoj uspeh nagrajen z denarno nagrado v višino 300 EUR. »Kako bo nagrado porabil?«, nas je zanimalo. »Prislužena sredstva bom varčeval in jih ob priložnosti oplemenitil!«. Upam, da nam sporoči prisluženo donosnost. Sicer pa bosta s celoletno naročnino na revijo Kapital nagrajena še: Miha Avguštin in Tomaž Gombač, s polletno naročnino na taisto revijo pa Gregor Mihelič in Grega Podvršček. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo!

Tudi v mesecu avgustu se je največ trgovalo z delnicami Krke (KRKG), sledile so jim delnice Gorenja (GRVG), Save (SAVA) in Mercatorja (MELR). Tudi najprometnejše so bile delnice Krke (1.868.443,67 EUR prometa). Za skoraj pol milijona evrov prometa za njimi zaostajajo delnice Save, še malo več Gorenja. V avgustu ste uporabniki skupaj opravili 1.629 poslov. Največ (78) je opravil Armin Agić, najvišji promet v višini 339.543,57 EUR pa Rok Pilko. Zanimivo je bilo opazovati, kakšne razlike so med dobički naših zmagovalcev. Tako je v  desnem grafu prikazan skupni promet desetih najboljše uvrščenih trgovalcev v zadnjih petih mesecih. Razlike med njimi znašajo več 10.000 EUR. Botrujejo temu različni profili trgovalcev? Je to zaradi dogajanja na Ljubljanski borzi? So pač take trenutne gospodarske razmere? Zanima nas tvoje mnenje! Deli ga z nami na forumu in povej, zakaj prihaja do takih odstopanj.

Ne pozabite, da je do konca sezone 2009/2010 samo še en mesec! Tekma je zdaj že na vrhuncu, razlike med najboljšimi pa premagljive. Na prvem mestu ima sicer vodilni kar nekaj prednosti, potem pa je v razponu nekaj 100 EUR dobička uvrščenih 8 trgovalcev.  Vsekakor upamo na dobro borzno jesen, ki še lahko premeša karte vodilnim. A vse bo znano že konec tega meseca, zato vam želim veliko pametnih odločitev in še več sreče pri trgovanju,

Anja Okorn
Članica vodstva Študentske borze

V mesecu avgustu smo na Študentski borzi malo preverili vaše varčevalne navade. Povprašali smo vas, »kateri je trenutno vaš finančni cilj« in dobili 20 odgovorov.

4 uporabniki od dvajsetih, ki so v anketi sodelovali, varčujejo za zabavno tehniko. 3 svoje misli usmerjajo daleč v prihodnost in že varčujejo za pokojnino, 2 uporabnika pa lahko kmalu pričakujemo v novem avtomobilu (zanj namreč varčujeta). 3 uporabniki so označili, da ne varčujejo. Zanimivo nihče od vas ne varčuje za potovanje. Možno pa je, da je za to kriv avgust, saj ste se nekateri ravno vrnili s prisluženega dopusta. 8 uporabnikov ne varčuje za nobeno od naštetih stvari, pač pa imajo svoje cilje. Nam jih zaupate na forumu?

Bliža se čas izpitov, nekateri pa ste se že dodobra zakopali v vaša študijska gradiva. Zato vas tokrat ne sprašujemo nič posebno težkega, zanima pa nas, katera reprezentanca bo po vašem mnenju osvojila naslov svetovnega prvaka v košarki? Vabljeni k odgovoru.

Lep pozdrav,

Anja Okorn

Članica vodstva Študentske borze

Glavni dogodek na kapitalskih trgih v preteklem tednu je bila objava novice, da je prodaja obstoječih stanovanj v ZDA padla največ v zadnjih desetih letih. Na mesečni ravni je padec znašal dobrih 27 odstotkov. Podobno se je godilo tudi prodaji novih stanovanj. Šibka prodaja stanovanj v ZDA je posledica izteka davčnih spodbud na trgu nepremičnin.

Objavljena rast ameriškega BDPja v drugem četrtletju letošnjega leta je bila nekoliko višja od pričakovane. Namesto pričakovanega 1,4 odstotka je glede na prvi kvartal porasel za 1,6 odstotka na letni ravni. Indeks zaupanja, ki ga računa Univerza v Michinganu, pa je rahlo zaostal za pričakovanji.

Na naši strani Atlantika pa je solidno gospodarsko rast izkazala Nemčija. Glede na prvo četrtletje je BDP zrasel za 2,2, odstotka na letni ravni. Glavni motor je seveda izvoz. Razlike med Nemčijo in južnimi evropskimi državami se tako še naprej povečujejo. Evro je ponovno nekoliko zdrsnil proti ameriškemu dolarju, kar je vsekakor voda na mlin nemški izvozno orientirani ekonomiji. Na vrednosti je pridobival tudi japonski jen, kar je negativno vplivalo na japonske delniške indekse.

Indeks Dow Jones je pretekli teden izgubil 0,62 odstotka vrednosti, nemški Dax 0,9, japonski Nikkei pa dobra 2 odstotka v lokalnih valutah.

GBD Gorenjska borznoposredniška družba d.d.

Ko je bila pretekli teden objavljena novica, da je Kitajska prehitela Japonsko na lestvici največjih svetovnih gospodarstev, se je morda marsikateri makroekonomist vprašal, ali ne bi bilo pametno še kaj več premoženja investirati v Kitajsko, oz. natančneje v kitajske delnice.

Teoretično je namreč smiselna in celo logična povezava med rastjo BDP, rastjo dobičkov podjetij v borzni kotaciji in rastjo cen delnic le-teh. Če ni sprememb v vrednotenju (P/E), je pričakovati, da bo zelo dolgoročna rast cen delnic sledila rasti BDP-ja, z nekaterimi prilagoditvami – za več informacij je odličen kratek povzetek v članku MSCI Barra na tej povezavi.

Hitra rast BDP Kitajske, ki ji je z vztrajnim »obrestno-obrestnim nalaganjem« prinesla številsko zmago nad Japonsko (ki ima sicer 10-krat manj prebivalcev), bi lahko torej obetala tudi podobne delniške donose (pustimo zdaj ob strani »malenkosti«, kot so dividende v korist današnjih imetnikov delnic, in razpršitev iz novih izdaj v njihovo škodo – in ne tako majhne malenkosti, kot to, da na zelo dolgi rok tudi podjetja večinoma umirajo in da so prihodnji donosi največjih po tržni kapitalizaciji podpovprečni [zato pa toliko bolj stabilni in varni]).

Vendar, če je iz razloga rasti BDP zanimiva Kitajska, je verjetno še bolj zanimiva Indija. Rast BDP namreč lahko »razcepimo« na povečanje števila zaposlenih (rast števila delovno sposobnega prebivalstva + rast participacije delovno sposobnih) ter na povečanje produktivnosti dela (ki izhaja iz akumulacije kapitala, ker bolj opremljen delavec ustvari več, ter iz tehnološkega napredka oz. večje učinkovitosti izrabe kapitala).

V najrazvitejšem svetu je v zadnjih desetletjih več kot polovico rasti BDP prispeval demografski faktor – za ZDA recimo od skupne 2,5% dolgoročne rasti BDP okoli 1% odpade na letno rast potencialne delovne sile, 0,5% na povečevanje participacije (predvsem zaposlovanje žensk), le 1% pa na povečevanje produktivnosti zaradi akumulacije kapitala in tehnološkega napredka.

Če verjamemo, da se na dolgi rok delniški donosi približno ujemajo z rastjo BDP, je smiselno vlagati v države, kjer prebivalstvo (oz. natančneje, delovno aktivno prebivalstvo) narašča, ter kjer so visoke stopnje varčevanja in posledično investicij (med lažje merljivimi indikatorji vzdržne dolgoročne akumulacije kapitala in napredka).

Najrazvitejšim državam kaže bolj slabo tako demografsko kot glede akumulacije kapitala – vendar na srečo delničarjev podjetij s sedežem v teh državah dobički podjetij niso več toliko odvisni od domačega trga kot od svetovnega – in torej od rasti svetovnega BDP. (Kar se tiče akumulacije kapitala, pa so imele najrazvitejše države do sedaj tako ali tako srečo, da se je varčevanje manj razvitih v veliki meri prelilo tudi v investicije v najrazvitejših – torej v večjo produktivnost najrazvitejših.)

Po ocenah OECD, bi naj globalni BDP naraščal do leta 2050 po stopnji nekaj manj kot 4% (3,75%). Ne da bi ugibali, ali bo dejanska rast kakšen debel odstotek ali celo ogromnih 2% več ali manj glede na to oceno, pa je ta številka očitno opazno manjša od donosov, ki jih v povprečju uporabljajo aktuarji, ki skrbijo za pokojninske sklade.

Po svetu se širijo skrbi v zvezi z vzdržnostjo pokojninskih sistemov, pa naj gre za sisteme sprotnega financiranja pokojnin (pay as you go) ali pa sisteme, ki temeljijo na privarčevanih prihrankih za stara leta.

Kakor je v obrambo aktuarjem razloženo v zgornjem dokumentu NASRA, predvideni 8% donosi (na celoten portfelj, ne le delniški del!) temeljijo na realiziranih donosih več desetletij [izključujoč trenutno krizo in vključujoč globalizacijska 90-ta]. V tem času so se krepko izboljšala tudi vrednotenja (P/E) in pričakovane rasti dobičkov podjetij najrazvitejših držav, ki so začela osvajati v hladni vojni nedostopna tržišča.

GBD Gorenjska borznoposredniška družba d.d.